When there is no power at all

Bralec dobi vpogled v pisateljsko eksistenco sredi kulturne politike Titovega režima, ko je bilo nekako tako, »da stvari živijo v več načinih, v več oblikah in so si za oster in logičen razum celo v čistem nasprotju«. Knjiga je pravo literarno pohajkovanje med raznimi lokali, kot so (bili) Mesing, Pod Skalco, Rio, Šumi, Union in Pri Mraku, pri tem pa se družimo na primer z avtorjem in zapisovalcem Petrom Božičem, pesnikom Gregorjem Strnišo, literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem, pisateljema Vitomilom Zupanom in Marjanom Rožancem, pa še s kom, ki zaide v pisano in pogosto od debate razgreto družbo. Kot nekje zapiše Božič, so bili bifeji in kavarne »zares središče življenja, kjer so se artikulirale misli in besede in kjer ni bilo nobene politične klišejske latovščine«. O naslovni oblasti pa avtor sčasoma spozna, da sploh ni tako zanesljiva in vseprisotna, kot se zdi, včasih je preprosto ni.

"Ko pa je bilo "mus", se je izkazalo, da tisto ni bil stotak, temveč stara razglednica."Trda vezava s ščitnim ovitkom, 14,5 x 21,0 cm, 150 strani.

O AVTORJU:Peter Božič (1932–2009) je bil pisatelj in eden glavnih predstavnikov absurdne dramatike na Slovenskem. Med 2. svetovno vojno so ga z družino preselili v Nemčijo, kjer je bil priča bombardiranju Dresdna. Po vojni je obiskoval gimnazijo v Mariboru, a je bil leta 1951 obsojen protidržavnega delovanja, ker je sodeloval z avtorji ilegalnega glasila Iskanja. Pozneje je v Ljubljani študiral gozdarstvo, nato slavistiko, nobenega študija pa ni dokončal. Preživljal se je kot laborant, knjižničar in učitelj, večino časa pa s pisanjem kot samostojni književnik, novinar in urednik revij Mentor in Maska. Kot angažiran intelektualec je po osamosvojitvi postal tudi politično dejaven. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Izven, Jaz sem ubil Anito, Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi. Za svoje delo je leta 1970 prejel Župančičevo nagrado, leta 1972 nagrado Prešernovega sklada, leta 2002 pa državno odlikovanje Srebrni častni znak svobode RS.