Ko slišimo besedo rakija, najprej pomislimo na države Balkana – Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Črno goro – kjer ima ta močan sadni destilat dolgo zgodovino in kulturno vlogo. Toda ali ima tudi Slovenija svojo različico rakije?
Kaj sploh je rakija?
Rakija je žganje, ki nastane z destilacijo fermentiranega sadja – najpogosteje sliv (šljivovica), grozdja (lozovača), marelic, hrušk, jabolk ali fig. V balkanskih državah je rakija pogosto domače proizvodnje, del tradicije, prisotna ob praznovanjih, porokah in celo pogrebih. Gre za več kot le alkohol – je del identitete.
Slovenska tradicija žganjekuhe
Slovenija sicer nima izdelka z imenom rakija, vendar ima dolgo tradicijo žganjekuhe. Najbolj znano slovensko žganje je zagotovo sadjevec, še posebej hruškovo, jabolčno ali slivovo žganje. V vinorodnih regijah, kot je Primorska, se destilira tropinovec – žganje iz grozdnih tropin.
V bistvu so ta slovenska žganja zelo podobna rakiji, le da jih običajno poimenujemo drugače in jih pogosto povezujemo z lokalnim poreklom.
Je torej rakija tudi slovenska?
Čeprav beseda rakija v Sloveniji ni tako pogosto uporabljena (razen morda med prebivalci ob meji s Hrvaško ali v Prekmurju), mnogi domači žganjekuharji proizvajajo žganja, ki po kakovosti, postopku in vsebini ne zaostajajo za balkanskimi rakijami. Pravzaprav bi lahko rekli, da slovenska različica rakije obstaja – le da se imenuje domače žganje, sadjevec ali tropinovec.
Prva prava slovenska rakija: Ta Fina
V zadnjih letih pa se je pojavila tudi blagovna znamka, ki se jasno in ponosno predstavlja kot prva slovenska rakija – to je taFina.
TaFina je nastala kot odgovor na povpraševanje slovenskih strank po sadnem žganju, ki je pitno, aromatično, lahkotno in cenovno dostopno. Pri proizvodnji uporabljajo le najboljše sadje iz Srbije in Bosne in Hercegovine, destilacija pa poteka s pomočjo sodobnega frakcijskega destilatorja, ki zagotavlja mehko in bogato aromatično noto, prepoznavno že ob prvem požirku.
Ta Fina je v bistvu "mali balkanski otrok", kot pravijo ustvarjalci – večinoma srbsko sadje, predelano v Bosni, a vse skupaj oblikovano po slovenskih zahtevah in okusu. Tako je nastala prva slovenska rakija z izrazitim balkanskim karakterjem in slovensko dušo.
Slovenski odgovor na balkansko klasiko
Čeprav Slovenija morda nima rakije v tradicionalnem smislu besede, ima zagotovo rakijo po duši. Domači sadjevci in tropinovci so del kulturne dediščine, ki se odraža v domači proizvodnji, praznovanjih in spoštovanju tradicije. In s pojavom taFine smo Slovenci dobili še nekaj več – svojo lastno rakijo, ki združuje najboljše iz Balkana z okusom in zahtevami slovenskega potrošnika.
