Naj bo sonce al’ vihar,
srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori,
do konca vajinih skupnih dni.
Naj sreča lepe da spomine,
ljubezen nikdar naj ne mine!
Čeprav naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet!
Ljubezen in sreča sta bisera dva,
kjer hodila bosta naj vaju
spremljata oba.
Krasen je dan, dan poročnih sanj, solze v očeh,
pesem, radost, smeh…
Dva prstana vaju vežeta, v novo
življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju
dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povejta si vse kar
srce želi.
Trden korak sta naredila,
se v ljubezni združila,
prstane zlate nataknila,
zvestobo obljubila.
Danes sta eno,
eno srce, en utrip
ena duša, eno mnenje,
en pogled, par oči.
V življenju naj sreča vaju najde,
naj oblije vaju mavrica neba,
zdravja naj natrosi,
zraven mnogo še zlata.
Ves čas le ljubezen naj zakon prežema!
Le to, kar želita si, naj se
zgodi!
Nikoli ne mine naj noč brez objema –
intimnost naj vajino skupnost
sladi!
Draga mladoporočenca,
Izbrala skupno življenjsko sta
pot,
ljubezen in razumevanje naj vaju
spremljata povsod.
Morda vama kmalu dal Bog bo
darilo,
ki z jokom iz zibke se bo
oglasilo.
Da zakon bi vama resnično uspel,
to naše je srčne želje odmev.
Ko korak usmerjata na skupno
pot,
naj sreča vaju spremlja vsepovsod.
Le tam kjer se rodi ljubezen in
spoštovanje,
uresničijo se vse skrite sanje.
Danes je konec začetka.
Vaja je končana – mimo so
priprave za resnično predstavo.
Naučila sta se učiti.
Naučila sta se ljubiti.
Zdaj se pripravita na resnično novo življenjsko
pot.
Vendar ne pozabita:
življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov …
majhnih hitro pozabljenih, kot
so poljub ali nasmeh,
prijazen pogled ali iskren
poklon.
Veliko sreče in ljubezni,
ter majhnih trenutkov na vajini
skupni poti!
Ljubezen je potrpežljiva,
dobrotljiva,
ni nevoščljiva,
ljubezen se ne ponaša, se ne
napihuje,
ni brezobzirna, ne išče svojega,
se ne da razdražiti,
ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa
se resnice.
Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese.
Ljubezen nikoli ne mine.
Naj vama bo v veselje in srečo to novo življenje,
naj vama bo sončni žarek prav
tak,
da ga nikoli ne prekrije oblak.
Ljubezen so zlate stopnice,
po katerih se srce vzpenja v
nebo.
Draga mladoporočenca!
Ko prstana si bosta izmenjala,
poljub si sladek dala,
bosta spoznala, da življenje je
veselje,
sreča in trpljenje, ki premaga ga le potrpljenje.
Danes je dan za sanje, svilene
trakove,
cvetje in sveče, glasbo in smeh.
Vse to pomeni, da je danes za
vaju
prav poseben dan
začetek nove
dogodivščine.
Pravijo, da je ljubezen kakor
roža, ki vzcveti.
Da je ptica, ki v oblake vsa
svobodna poleti.
Pravijo, da to je reka in ogenj,
ki gori.
Jaz pa vem, da to je sreča, ki objema vse ljudi.
Danes se je puščobni svet obrnil na glavo
okrašen je s cvetjem in trakovi.
Gostija. Praznovanje.
Povsod vse polno glasbe in
smeha,
prijaznih misli in spominov.
Vse v najboljši preobleki.
Ves svet se veseli novega začetka.
Prstan je starodaven simbol,
blagoslovljen in preprost.
Okrogel kot sonce, kot oko,
kot roke, ki objamejo.
Krogi, kajti podarjena ljubezen
se vedno znova vrača in vrača.
Zato naj vaju ti simboli
opomnijo,
da je vajina ljubezen,
tako kot roke, ki objemajo,
prava milost na tem svetu.
Vsak dan le ljubezen naj vaju
budi,
le nežne in sladke naj bodo noči!
Naj sad noči vajinih brž se rodi,
iz zibke njegov naj se jok
oglasi!
Krasen je dan, dan poročnih sanj,
solze v očeh, pesem, radost, smeh…
Dva prstana vaju vežeta, v novo
življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju
dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povesta si vse,
kar srce želi.
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
še lepša je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost
pravo!
Al’ vedita, da take ljubezni ni,
da kdaj oko se ne orosi!
Zato naj prvo solzo, ki po licu
spolzi,
poljub ljubezni osuši!
Draga mladoporočenca!
Nad vama so zvezde, pod vama
kamenje.
Vajina ljubezen naj bo stalna
kot zvezda in trdna kot kamen …
Bodita potrpežljiva drug z
drugim, kajti prišle bodo nevihte …
Svobodno poklanjajta
naklonjenost in toplino.
Pogosto se ljubita in se
predajajta čutnosti.
Ne bojta se …
Zdaj zate ne bo več osamljenosti,
ker bosta drug drugemu
prijatelja.
Zdaj sta dve telesi,
a pred vama je le eno življenje.
Pojdita zdaj v svoje prebivališče
in začnita dneve skupnega življenja.
Naj bodo vajini dnevi dobri
in naj jih bo še veliko na
zemlji.
Voda in veter – nerazdružen par.
Med njima so prečudovita stanja
dotikanj, božanj, milih
ljubkovanj,
napor nenehnega zapeljevanja,
visoka pesem čutnosti in sanj.
(Tone Pavček: Vetrnice)
Ljubi trave, tiste mehke,
ki šumijo na ravnini,
tiho, mehko kakor v srcu
polpozabljeni spomini.
(Tone Pavček: Ljubezenska uspavanka)
Voda in veter – nerazdružen par.
Med njima so prečudovita stanja
dotikanj, božanj, milih
ljubkovanj,
napor nenehnega zapeljevanja,
visoka pesem čutnosti in sanj.
(Tone Pavček: Vetrnice)
Najbolj dragocena stvar, ki jo
ženska lahko dobi v dar, je moško srce.
Ni res, da je samo eno sonce in
da samo ono greje.
Sonc je na nebu, da jih nihče ne prešteje.
(Tone Pavček)
In vse je kot v že znani
pradavnini.
Odhod. Čez polje. V dvoje. V mesečini.
(Tone Pavček: Sopotnica odhoda)
Ljubezen dveh ljudi lahko pomeni
leto,
da se dve samoti zbližata,
prepoznata,
druga drugo varujeta in
tolažita. (Han Suin)
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
še lepša je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost
pravo!
Al’ vedita, da take ljubezni ni,
da kdaj oko se ne orosi!
Zato naj prvo solzo, ki po licu
spolzi,
poljub ljubezni osuši!
Ljubezen so zlate stopnice,
po katerih se srce vzpenja v
nebo.
Ljubezen se naskrivaj rodi,
da sploh ne ve zase.
Od svetlih pogledov živi in tiho
rase.
Ko prstana si bosta izmenjala,
poljub si sladek dala,
bosta spoznala,
da življenje je veselje,
sreča in trpljenje,
ki premaga ga le potrpljenje.
Ljubiti je biti.
Vse moje je tvoje,
vse tvoje je moje:
vse solze, ves smeh.
Ko korak usmerjata na skupno
pot,
naj sreča vaju spremlja vsepovsod.
Le tam kjer se rodi ljubezen in
spoštovanje,
uresničijo se vse skrite sanje.
Zlat prstan pomeni zvestobo in
ljubezen,
pa naj pride karkoli nesreča ali bolezen.
Znotraj bodita srečna, osrečujta še druge,
da bo v vajinem domu samo smeh
in veselje.
Zato priznaj,
da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s puščico,
ko pride čas,
za malo nežnosti …
Življenje naj bo polno
harmonije,
ljubezen vsak dan nov naj cvet
razvije!
S toplino, z nežnostjo ta cvet
zalij,
in vedno znova čar njegov odkrij!
Življenska sreča je sestavljena
iz majhnih hitro pozabljivih
dobrotljivosti, kot so nasmeh,
prijazen pogled, topla beseda..
Naj vama skupna življenjska pot
prinese
polno taksnih trenutkov.
Pravijo, da je ljubezen,
kakor močne reke tok!
Pravijo, da je ljubezen,
kakor mavrični obok!
Pravijo, da je ljubezen,
roža, ki cveti zato,
da bo z njo obdaril brata,
s cvetjem segel mu v roko.
Jaz pa pravim, da ljubezen,
je srce, ki krhko je!
Jaz pa pravim, da ljubezen,
sanje so, ki iščejo!
Jaz pa pravim, da ljubezen,
dlan je, ki želi dlani!
To je roka, ki pomaga,
da oprimeš se je ti.
Ko te noč zagrne temna,
ko se pot pretežka zdi.
Misliš si, da zdaj ljubezen
le pri srečnejših živi.
A zapomni si, da zima
čas brez sonca se le zdi,
saj pomladi iz suhe veje,
spet se vrtnica rodi.
Kot golobčka dva, sta po preprogi šla,
oba močno zaljubljena, srečna do neba.
Drug drugega sta si izbrala,
zdaj mož in žena sta postala,
obljubi sta si dala, da si bosta
zvesta ostala.
Vse življenje skupaj živela,
se skupaj jokala in smejala,
včasih
prijazna včasih tečna,
a glavno je, da bosta srečna!
Prstan je starodaven simbol,
blagoslovljen in preprost.
Okrogel kot sonce, kot oko, kot
roke, ki objamejo.
Krogi, kajti podarjena ljubezen
se vedno znova vrača in vrača.
Zato naj vaju ti simboli
opomnijo, da je vajina ljubezen,
tako kot roke, ki objemajo,
prava milost na tem svetu.
Draga mladoporočenca!
Nad vama so zvezde, pod vama
kamenje.
Vajina ljubezen naj bo stalna
kot zvezda in trdna kot kamen …
Bodita potrpežljiva drug z
drugim, kajti prišle bodo nevihte …
Svobodno poklanjajta
naklonjenost in toplino.
Pogosto se ljubita in se
predajajta čutnosti.
Če ljubiš, ni to še nič.
Če si ljubljen, je to že nekaj.
Če pa ljubiš in si
ljubljen, je to vse.
Le ljubezen ima moč,
da združi ljudi, in to na način,
da se počutijo popolne in izpolnjene.
Le ljubezen lahko združi, kar je
v njih najglobjega.
Poroka ni stvar cvetja, zvonov
ali sveč,
cerkvenega petja ali čipk.
Zanjo ni potrebnih veliko ljudi,
tudi velik šotor ne.
Le dva človeka , ki sta se opogumila,
da bosta zapustila eno življenje
in poiskala drugo.
Le dva človeka, ki si zaupata,
da bosta našla potrpežljivost in
ljubezen,
da bosta kos težavam,
ki jih bodo morda prinesla leta.
Ljubezen se rodi iz veselja,
ko gledata drug drugega.
Hrani se s potrebo,
da se morata videti.
Sklene pa se,
ko se nista zmožna več ločiti.
Zdaj vaju ne bo zmočil dež,
ker bosta drug drugemu zavetje.
Zdaj ne bosta občutila mraza,
ker bosta grela drug drugega.
Zdaj ne bosta več poznala samote;
nič več ne bo samotnih dni.
Zdaj sta dve osebi,
a pred vama je eno življenje.
Pojdita zdaj v svoje prebivališče
in stopita na skupno pot.
(Apaški poročni blagoslov)
Ljubezen je potrpežljiva,
dobrotljiva je ljubezen,
ni nevoščljiva,
ljubezen se ne ponaša, se ne
napihuje,
ni brezobzirna, ne išče svojega,
ne da se razdražiti,
ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa
se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse
upa, vse prestane.
(Sveto Pismo, 1. Korinčanom 13,4-7)
Sprva sta bili dve poti,
ki sta šli vsaka po svoje,
potem sta dolgo potekali druga
ob drugi,
danes pa se združujeta v eno
samo.
Naj bo sonce ali vihar,
srečen bodi mladi par.
In naj luč ljubezni gori,
vse tja do konca vajinih dni!
Trden korak sta naredila,
se v ljubezni združila,
prstane zlate nataknila,
zvestobo obljubila.
Danes sta eno,
eno srce, en utrip
ena duša, eno mnenje,
en pogled, par oči.
V življenju naj sreča vaju najde,
naj oblije vaju mavrica neba,
zdravja naj natrosi,
zraven mnogo še zlata.
Ves čas le ljubezen naj zakon prežema!
Le to, kar želita si, naj se
zgodi!
Nikoli ne mine naj noč brez objema –
intimnost naj vajino skupnost
sladi!
Danes se je puščobni svet obrnil na glavo –
okrašen je s cvetjem in trakovi.
Gostija. Praznovanje. Povsod vse
polno glasbe in smeha,
prijaznih misli in spominov.
Vse v najboljši preobleki.
Ves svet veseli se novega začetka.
Ljubezen se sedaj začenja učiti potrpežljivosti in odpuščanja,
zaupanja, nesebičnosti in sodelovanja.
Vse to so niti, iz katerih se
tke zakon.
Naj vama bo v veselje in srečo to novo življenje,
naj vama bo sončni žarek prav
tak,
da ga nikoli ne prekrije oblak.
Ljubezen in sreča sta bisera dva,
kjer hodila bosta naj vaju
spremljata oba.
Zdaj zate ne bo več osamljenosti,
ker bosta drug drugemu
prijatelja.
Zdaj sta dve telesi,
a pred vama je le eno življenje.
Naj sreča lepe da spomine,
ljubezen nikdar naj ne mine!
Čeprav naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet!
Sreča, smeh, radost naj vama gorijo,
čustva naj vajino skupnost sladijo!
Toplina ljubezni naj zakon
prežema,
naj vama ne mine kdaj dan brez
objema!
In kot v zrelem klasju se zrno
rodi,
naj še v vama kmalu nov plod
dozori!
Življenje je kakor knjiga;
včasih so
njene strani žalostne in
sive,
a včasih mavrično igrive.
Naj vajina knjiga same lepe
strani obrača
in vama vso dobroto poplača.
Naj na teh straneh so zdravje,
ljubezen in sreča,
naj nobena stran ne bo boleča.
Veliko je lepih trenutkov.
A ta je najlepši.
Je hipec strnjen v dveh besedah,
obljubi za vedno.
