Knjiga ni klasična kriminalka, temveč osebna izpoved o številnih oblikah nasilja, ki jih kriminalistični inšpektor doživlja ali obravnava pri svojem delu. Posebej poudarja moralno držo, zakonita dejanja in tudi nasvet, da je vsako nasilje treba dokumentirati – slikovno in zvočno –, saj je to pogosto edina pot do kaznovanja storilcev.
Avtor poudari, da namen knjige ni le zabava, temveč predvsem prikaz odnosa nasilnežev do ranljivih in opozorilo pred brezbrižnostjo večinske družbe. Zavzema se za kritičen pogled na problem nasilja in meni, da same kriminalke ne zadoščajo za njegovo razumevanje ali reševanje. Želi si, da bi se o teh pojavih zamislila celotna družba, še posebej zdravniki, psihologi, vzgojitelji in politiki.
Hkrati knjiga spodbuja k razmisleku o pomenu pravice, morale, medčloveških odnosov in družbenih nepravilnosti. Skozi Brestov lik bralec razmišlja o vlogi posameznika pri soočanju z izzivi ter ohranjanju integritete v nepopolnem svetu.
»Inšpektor Brest, kot drevo brest, je simbol trdnosti, neupogljivosti in notranje moči, ki kljubuje prevaram, spletkam, krivicam in zlu, ki ne glede na čas prepogosto postanejo glavni atribut tistih, ki si pridobijo družbeno moč, ko stopijo na odgovorne funkcije. Brest je inšpektor v pravem pomenu besede, razkriva nepravilnosti, a to je le tisto, kar vidimo od zunaj. V resnici je temelj za uspešno inšpektorsko delo nenehno raziskovanje človeške narave, nagnjenj, vpliva občutka družbene moči, koncepta dobrega in zla.« - Domen Rob, slavist
