Napol morilke je roman o treh generacijah tržaških Slovenk. Zgodba spremlja njihov nenadni pobeg pred fašizmom iz Trsta, bivanje na odmaknjenem podeželju v skupnem gospodinjstvu v Istri, ki terja medosebne zaplete in naposled z uničenjem oljčnega nasada sproži nadaljnji beg v Maribor, kjer tri Zanutove sprejme družina Gruden in jih nastani v lastnem stanovanju.
Najmlajša, Zorka, odrašča ob zbadljivkah vrstnikov in postaja politično vse zavednejša, medtem ko njena mama Marina dočaka epilog z obiskom izginulega moža Antona, končno zaživi na svojem in sreča tržaškega begunca Gvida, ki ji šele zares odstre grozote Slovencev pod fašističnim režimom. V kontekstu današnjih migracijskih zgodb roman kaže na precej drugačen, morda strpnejši odnos Slovencev do begunstva in domoljubja.
Trda vezava, 20,5 x 13,5 cm, 233 stran
O AVTORICI:
Jedrt L. Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Leta 2016 je izdala kritiško dobro sprejeti kratkoprozni zbirki Težkomentalci (nominacija za najboljši prvenec) Bojne barve (nominacija za nagrado novo mesto). V letu 2018 je sledil roman Vija vaja ven. Njeno delo Bojne barve je bilo prevedeno v makedonščino (Begemot, 2019), zbirka Težkomentalci pa bo kmalu izšla v španščini (Litterae Slovenicae).
RECENZIJA BUKLA:
Napol morilke je roman o treh generacijah žensk – noni, mami in hčeri –, ki iz fašističnega Trsta zbežijo v Istro, od tam pa še naprej v Maribor. Marina, ki je z materjo (nono) simbiotično zlita, se ne zmore rešiti njenih (klerikalnih) okovov, na drugi strani pa njena hči Zorka, ki brez očeta odrašča v samoniklo upornico, sta zaznamovani tako z osebnimi kot družbenimi okoliščinami, ki jih lahko strnemo v »begunstvo«.
Tekoče, izvrstno napisan roman je pisateljica postavila v čas med obema vojnama, deluje zrelo in sveže – aktualizira sodobno perečo tematiko begunstva, ki se odraža v iskanju lastne identitete in izgnanstvu zaradi osebnih ali katerih koli drugih okoliščin. Na celotni časovnici zgodovine smo begunci prav vsi. Jedrt Lapuh Maležič, prevajalka in pisateljica, v romanu tako bralce brezkompromisno sili k razmišljanju in preizprašuje o odnosu do osrednje teme – begunstva. Aktualen roman sodobne slovenske pisateljice se zaključi takole: »Pojdi in poišči, ta mala, če moraš. Jaz nisem našla ne v zakonu ne v kozji štali ne v tuji dobroti, poišči še zame.« - Sabina Burkeljca, Bukla 160
