IZ UVODA KNJIGE:
V Diplomatskem oziroma Slovenskem diplomatskem pojmovniku sem med drugim razlagal izraze, kakor sta diplomat in veleposlanik. Čeprav te razlage nisem vključil, naj bi za slednjega veljalo, da gre za pošteno osebo, ki je bila poslana v tujino, da laze v korist svoje države, da je za njeno dobrobit in da nazdravlja tujim dostojanstvenikom. Med šale o diplomatih tudi nisem vključil tiste o razliki med kamelami in njimi. Kamele lahko nosijo tovor dneve in dneve, ne da bi pile. Diplomat lahko pije dneve in dneve, ne da bi delal. Tudi primerjave med diplomatom in vojakom nisem omenjal. Prvi da za domovino srce, drugi jetra ali ledvice. Sam namreč nisem bil zagovornik laganja. Saj se ve, da ima laž kratke noge. nisem spadal med tiste diplomate, ki bi po nečem močnem posegli že dopoldne in preživljali dneve v brezdelju.
Priznam pa, da sem bil včasih ekonomičen z resnico, da nisem povedal vsega in tudi, da med svojo kariero nisem bil ravno abstinent. Vsekakor pa sem bil tudi s pijačo ekonomičen. Kar pa zadeva hrano, je ta zaradi dela ostajala na krožniku. Sprva zaradi zapisovanja pogovorov, pozneje zaradi sodelovanja v njih ali njihovega vodenja. V omenjenih šaljivih stavkih pa je vendarle tudi nekaj resnice. Dobra jedača in alkoholna pijača (upoštevajoč okoliščine ter zmernost in razum) lahko pomembno prispevata k uspešnemu delu diplomatov in državnikov ter uveljavljanju državnih interesov. Njuno skupno uživanje nudita priložnost za srečanje in boljše medsebojno spoznavanje, ustvarjata vzdušje za premagovanje razlik in reševanje težav. Zelo malo dogovorov je bilo doseženih le ob sendvičih in kozarcih vode. Barbara Leaf, nekdanja veleposlanica ZDA v Združenih arabskih emiratih, se tako rada spominja izkušnje iz Pariza. Američani so se trudili posredovati na tamkajšnjem sestanku predstavnikov več sprtih arabskih držav.
Pogovori nikakor niso stekli, dokler niso organizirali kosila v najboljši bližnjevzhodni restavraciji v mestu. Hrana je popolnoma spre-menila vzdušje in led je bil prebit'. Britanski državnik Palmerston, znan po svojih izrekih,' naj bi med drugim tudi dejal, da je skupno obedovanje duša diplomacije. Kulinarična diplomacija je vsekakor resna zadeva. Z njo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnih odnosih. Chapple - Sokol je leta 2013 zanjo dejal, da pomeni rabo hrane in kuhinje kot orodja, s katerim se ustvarja medkulturno razumevanje v upanju na izboljšanje interakcij in sodelovanja. Bežno sem nekatere njene dele omenil v že omenjenih pojmovnikih. V njih sem tudi omenjal food for thought, neke vrste duhovno hrano. Tokrat pa je moja osrednja pozornost posebej name-njena hrani in njeni vlogi v diplomaciji.
Nekateri kulinarično diplomacijo enačijo z gastronomsko diplomacijo, spet drugi ju ločijo. Gastronomska diplomacija oziroma javna kulinarična diplomacija naj bi bila del kulturne diplomacije, ta pa del širše javne diplomacije. Kakor je znano, se z dejavnostmi javne diplomacije skuša pridobiti naklonjenost tuje javnosti. Z gastronomsko diplomacijo, orodjem kulturne, javne diplomacije oziroma strateškega komuniciranja, se torej med drugim skušata prek hrane krepiti razumevanje in naklonjenost med narodi. Lahko bi jo torej označili tudi kot primer soft power na delu.
