Alenka Čurin Janžekovič je upokojena učiteljica in ravnateljica, ki je bila vedno srčno predana temu plemenitemu poklicu. Ples, klavir, petje in zganjanje neškodljivih norčij, prepojenih s humorjem, so ji življenje bogatili na način, da nas lahko skozi svojo zgodbo nauči – kako zares ŽIVETI.
A kot ima vsaka pravljica svojo temo, tako jo ima tudi Alenkino življenje – že od rojstva živi z Morquijevim sindromom – polisaharidoza IV, ki prizadene sklepe. Zanjo ni zdravila. Ne boji se smrti. Boji pa se, tako kot mnogi drugi, bolečine, dolgotrajnega vegetiranja na bolniški postelji, odvisnosti od pomoči drugih …
Zato se je trdno odločila, da si takšnega tretjega življenjskega obdobja ne želi živeti in si je uredila človeku dostojanstveno slovo – evtanazijo v Švici.
»Knjiga je izjemna prvoosebna pripoved o tem, zakaj se nekdo, ki je preživela sanjsko otroštvo, se izpolnila poklicno in zasebno ter živi v ljubečem okolju, odloči z vsem zdravim razumom za dostojanstven konec življenja s samousmrtitvijo.« - Prof. dr. Andrej Pleterski
Mehka vezava, 14,5 x 21 cm, 288 strani.
